Evropska komisija je leta 2020 začela izvajati "val prenove" zelenega dogovora, da bi pomagala v boju proti podnebnim spremembam in do sredine stoletja dosegla ničelno stopnjo neto emisij. To je politika, katere cilj je povečati število stavb, ki so deležne prenove svoje energetske učinkovitosti in ekološke učinkovitosti, in je eden od ukrepov za izpolnjevanje obveznosti iz Pariškega sporazuma – globalnega pakta za omejitev dviga temperature na precej pod 2 °C.
Val prenove določa cilj povečanja projektov modernizacije stavb v EU z 1 % na 3 % na leto. To je pomemben korak, vendar Hanna Uusitalo, podpredsednica družbe KONE za okolje in trajnost, trdi, da je mogoče storiti še veliko več.
"Potreba je tam, volja in odporna oskrba, da gre z njo," pravi Uusitalo. "Morali bi govoriti o povečanju odstotka projektov modernizacije stavb na kar 7% do 10% letno."
Modernizacija koristi planetu in ljudem
Uusitalo poudarja, da posodobitev stavb pomeni več kot le zmanjšanje porabe energije. Gre za modernizacijo stavb, ki v ospredje postavlja ljudi. Izboljšanje pretoka ljudi v stavbi s posodobitvijo dvigal pomeni, da lahko stavba bolje služi svojim uporabnikom še dolgo v prihodnosti in se izogne zastarelosti, kot v tem madridskem pisarniškem bloku.
Razlogi za večjo posodobitev so jasni. Stavbe znatno prispevajo k emisijam toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe, saj predstavljajo 40 % porabe energije v Evropi. Tri četrtine te energije se proizvede med obratovanjem stavbe, preostanek pa pri proizvodnji gradbenih materialov.
Poleg tega Uusitalo navaja študijo iz leta 2017, v kateri je bilo ugotovljeno, da kar 97 % obstoječega stavbnega fonda v Evropi potrebuje posodobitev energetske učinkovitosti.
"Val prenove se bo začel postopoma na več ravneh, nato pa se bo sčasoma pospešil."
Ruben Zonnevijlle, programski vodja pri nizozemskem Svetu za zelene stavbe (DGBC), se strinja, da je posodobitev nujna. Prav tako meni, da mora zeleni dogovor EU iti še dlje, če želi Evropska komisija doseči svoj cilj, da do konca desetletja zmanjša emisije toplogrednih plinov na vsaj 55 % ravni iz leta 1990.
Kljub temu meni, da je smer razvoja pozitivna.
"To je val," pravi Zonnevijlle, "ki se bo na številnih ravneh začel postopoma, nato pa se bo sčasoma pospešil." Na začetku se bo pri izvajanju politike pojavilo veliko izzivov, nenazadnje tudi pri uveljavljanju zakonodaje na ravni držav. Svetovni svet za zelene stavbe (World Green Building Council) pripravlja načrte in orodja, kot so strategije za "pariško zaščito" stavbe in ocene trajnosti, da bi pomagal pri uvajanju politike energetsko učinkovite prenove.
Naša mesta prihodnosti so že tu
Dobra novica je, da so mesta prihodnosti leta 2050 že zgrajena. "Približno 80 % stavb, ki jih imamo danes, bo obstajalo tudi leta 2050," pravi Uusitalo. "Zdaj jih moramo le narediti pametnejše, čistejše in ogljično nevtralne. Moramo jih posodobiti in spremeniti njihovo namembnost, da se obstoječe izenačijo z novimi."
Uspešna modernizacija in sprememba namembnosti stavb se začne z razumevanjem, posodabljanjem in optimizacijo pretoka ljudi in dostopnosti. "Pametna pripravljenost pomeni, da so ljudje v središču modernizacije - torej sodelujemo, da bi najprej razumeli pretok ljudi v pisarnah, bolnišnicah, hotelih, objektih za prosti čas - v vozliščih, ki povezujejo ljudi."
Tak primer je prenova bostonske športne arene TD Garden v ZDA, kjer je posodobitev vključevala številne pametne rešitve za pretok ljudi, s čimer je stavba postala primerna za spremenjene potrebe sodobnih obiskovalcev.
"Približno 80 % stavb, ki jih imamo danes, bo obstajalo tudi leta 2050. Zdaj jih moramo le narediti pametnejše, čistejše in ogljično nevtralne."
"Gre tudi za boljše razumevanje tega, kako ljudje uporabljajo stavbo. Če uporabljajo samo eno nadstropje, se izogibajte trošenju energije v drugih nadstropjih, ki so prazna," dodaja Uusitalo.
Uusitalo meni, da so mestni upravitelji in načrtovalci tisti, ki imajo glavno besedo. Komisija EU je lani napovedala projekt, v okviru katerega naj bi do leta 2030 100 mest postalo podnebno nevtralnih. Ta mesta bodo delovala kot poskusni ekosistemi, ki bodo drugim mestom pomagali pri prehodu na podnebno nevtralno okolje do leta 2050. Uusitalo pa je bil najbolj navdušen nad tem, da se je prijavilo 400 mest. "Torej je volja!"
Pametna dvigala omogočajo učinkovit pretok ljudi – in lahko celo proizvajajo električno energijo
Eden od inovativnih načinov, kako dvigala KONE zmanjšajo emisije kot del posodobitve stavbe, je dodajanje regenerativnih pogonov, ki zajemajo in shranjujejo energijo, ki bi jo sicer zapravili, in jo ponovno uporabijo za napajanje motorja. Sistemi postajajo tudi pametnejši. Dvigala lahko optimizirajo porabo energije s prilagajanjem glede na dejavnike, kot sta zasedenost in čas dneva. Napredni algoritmi lahko tudi združijo potnike, ki gredo v isto nadstropje, kar zmanjša število postankov in skrajša čas delovanja.
Zonnevijlle hvali tudi operacije zaprte zanke proizvajalcev, kot je KONE, ki ponujajo »izdelke kot storitev« s napovednim vzdrževanjem in zamenjavo komponent ob koncu življenjske dobe. To prispeva k energijski učinkovitosti in razvoju krožnega gospodarstva, na primer s predelavo dragocenih materialov iz nadgradenj in recikliranja ali njihovo spremembo namembnosti v nove ali obstoječe vrednostne verige.
KONE že sodeluje s svojimi strankami, da bi se spopadli z izzivi iskanja novih krožnih modelov. Obstaja potreba po izobraževanju, privabljanju in usposabljanju ljudi za nove krožne pristope, izkoriščanje avtomatizacije, podatkovnih nizov in tehnik za razstavljanje težkih delov ter hitre povezave med kupci in prodajalci. Uusitalo predvideva prihodnjo rešitev, ki bi lahko bila podobna aplikaciji za zmenke.
"Predstavljajte si platformo za krožnost," pravi Uusitalo, "ki jo poganja umetna inteligenca in povezuje nastajajoča vrednostna omrežja in učinkovite transakcije."
Medtem pa zmanjšanje porabe kilovata v stavbi zahteva široko uporabo opreme, kot so sončni kolektorji in toplotne črpalke, ali nadgradnjo ogrevanja, prezračevanja in klimatizacije (HVAC). "Vse te dodatne materiale je treba izdelati, kar samo po sebi ustvarja več emisij, tako imenovane emisije ogljika," pojasnjuje Zonnevijlle.
Toda glede na to, da so obstoječe stavbe med prvotno gradnjo že porabile znatne količine vsebovane energije, je obnova namesto rušenja in ponovna gradnja na splošno daleč manjša izbira emisij, zaradi česar je nujen korak k trajnostni in podnebju prijazni prihodnosti.